Izračun s.p. (Normiranec) 2026
Brezplačno primerjajte obdavčitev normiranega in navadnega s.p. za leto 2026. Kalkulator upošteva novo shemo normirancev (80 % normiranih odhodkov do 60.000 € prihodkov, dokončni davek 20 % do 72.000 € davčne osnove in 35 % nad njo), za navadni s.p. pa dejanske odhodke s progresivno dohodnino in splošno olajšavo. Oba režima primerja na enaki osnovi: kaj vam ostane po davku, prispevkih in dejanskih odhodkih. Vnesite prihodke, odhodke in osnovo za prispevke ter takoj vidite, kateri režim ima pri vaših okoliščinah nižjo obremenitev.
Primerjava obdavčitve s.p.
- Ostanek po davku, prispevkih in dejanskih odhodkih (letno)
- 25.187,39 €
- Efektivna obremenitev
- 19,63 %
- Nižja obremenitev pri prikazanih okoliščinah
- Normiranec
- Razlika v ostanku med režimoma
- 2653,08 €
- Dejanski odhodki (odšteti v obeh režimih)
- 15.000,00 €
- Normirani odhodki (80 %, samo davčna olajšava)
- 40.000,00 €
- Davčna osnova
- 10.000,00 €
- Davek 20 % (dokončni)
- 2000,00 €
- Prispevki za socialno varnost (letno)
- 7812,61 €
Kako se izračuna
Davčna obremenitev s.p. je seštevek dveh ločenih bremen: prispevkov za socialno varnost in davka od dohodka iz dejavnosti. Prispevki so v obeh režimih enaki in se obračunajo od mesečne zavarovalne osnove (najmanj 1.521,62 € v letu 2026, kar je 60 % povprečne bruto plače 2025) po skupni stopnji 40,2 %, ki ji prištejemo fiksni zdravstveni prispevek 39,36 €. Razlika nastane pri davku. Pri normirancu se prizna 80 % normiranih odhodkov, vendar le do 60.000 € prihodkov; na presežek nad to mejo se prizna 0 %. Davčna osnova je torej prihodki minus normirani odhodki, na njo pa se obračuna dokončni cedularni davek: 20 % do 72.000 € osnove in 35 % nad njo. Ključno je, da prispevki pri normirancu ne znižajo davčne osnove. Pri navadnem s.p. se obdavči dejanski dobiček (prihodki minus dejanski odhodki), pri čemer prispevki so davčno priznan odhodek in znižajo osnovo. Od nje se odšteje še splošna olajšava (osnovno 5.551,93 €, za nižje dohodke degresivno višja), nato pa se uporabi progresivna dohodninska lestvica s petimi razredi (16 %, 26 %, 33 %, 39 % in 50 %). Zaradi tega zaporedja korakov enaki prihodki pri navadnem s.p. običajno prinesejo nižjo davčno osnovo kot pri normirancu, kadar so dejanski odhodki visoki, hkrati pa višje davčne stopnje hitreje napredujejo po lestvici. Kalkulator izračuna oba režima vzporedno in pokaže, kateri prinese višji neto ter kolikšna je razlika med njima na letni ravni. Ključno za pošteno primerjavo: normirani odhodki so davčna olajšava, ne denar. Dejanske stroške dejavnosti plačate v obeh režimih, zato kalkulator od 2026-09-05 pri obeh režimih prikaže ostanek po davku, prispevkih in dejanskih odhodkih. Pri dodatni splošni olajšavi navadnega s.p. se dohodek za preizkus praga šteje pred odbitkom prispevkov (ZDoh-2, 111. člen, 4. odstavek), davčna osnova pa prispevke odšteje.
Prispevki (letno) = (osnova × 40,2 % + 39,36) × 12
NORMIRANEC:
Normirani odhodki = 80 % × min(prihodki, 60.000) (samo davčna olajšava)
Davčna osnova = prihodki − normirani odhodki
Davek = 20 % × min(osnova, 72.000) + 35 % × max(osnova − 72.000, 0)
Ostanek = prihodki − dejanski odhodki − davek − prispevki
NAVADNI s.p.:
Dobiček = prihodki − dejanski odhodki
Preizkus dohodka za dodatno splošno olajšavo = dobiček (pred prispevki; ZDoh-2 111/4)
Osnova = dobiček − prispevki − splošna olajšava
Dohodnina = progresivna lestvica (16–50 %)
Ostanek = dobiček − prispevki − dohodnina
Razlika = |ostanek normiranec − ostanek navadni|; oba ostanka odštejeta iste dejanske odhodke. Primer izračuna
Vzemimo privzete vrednosti kalkulatorja: letni prihodki 50.000 €, dejanski odhodki 15.000 €, najnižja mesečna osnova za prispevke 1.521,62 € in leto 2026. Kalkulator izračuna oba režima; spodaj je razčlenitev po korakih.
| Letni prihodki | 50.000,00 € |
|---|---|
| Dejanski odhodki (plačani v obeh režimih) | −15.000,00 € |
| Prispevki za socialno varnost (letno)(1.521,62 × 40,2 % + 39,36) × 12 | −7.812,61 € |
| Normiranec: normirani odhodki (80 %)80 % × 50.000 (do praga 60.000) — samo davčna olajšava | 40.000,00 € |
| Normiranec: davčna osnova50.000 − 40.000 | 10.000,00 € |
| Normiranec: dokončni davek 20 %20 % × 10.000 (pod pragom 72.000) | −2.000,00 € |
| Normiranec: ostanek (letno)50.000 − 15.000 − 2.000 − 7.812,61 | 25.187,39 € |
| Navadni s.p.: dobiček50.000 − 15.000 | 35.000,00 € |
| Navadni s.p.: osnova pred olajšavo35.000 − 7.812,61 (prispevki odbiti) | 27.187,39 € |
| Navadni s.p.: splošna olajšavadobiček 35.000 presega prag 17.766,18 → osnovna olajšava | −5.551,93 € |
| Navadni s.p.: davčna osnova | 21.635,46 € |
| Navadni s.p.: dohodnina (2. razred)1.555,43 + 26 % × (21.635,46 − 9.721,43) | −4.653,08 € |
| Navadni s.p.: ostanek (letno)35.000 − 7.812,61 − 4.653,08 | 22.534,31 € |
| Razlika v ostanku25.187,39 − 22.534,31, v korist normiranca | 2.653,08 € |
Pri teh okoliščinah ima normiranec nižjo obremenitev: ostanek 25.187,39 € proti 22.534,31 € pri navadnem s.p., torej 2.653,08 € razlike na leto. Razlog je, da priznani normirani odhodki (40.000 €) presegajo dejanske (15.000 €), zato normiranec plača davek le od 10.000 € osnove — dejanske stroške pa ima v obeh režimih, zato ju je treba primerjati po ostanku po odhodkih. Do 2026-09-05 je ta primer prikazoval razliko 17.653,08 €, ker normirančev ostanek ni odštel 15.000 € dejanskih odhodkov; to je bila napaka. Navadni s.p. postane ugodnejši, ko dejanski odhodki presežejo 80 % prihodkov: pri 40.000 € odhodkov ima normiranec ostanek 187,39 €, navadni s.p. pa 2.187,39 €.
Kdaj se lahko vaš rezultat razlikuje
Vaša dejanska odmera se lahko razlikuje od te ocene. Primerjava režimov velja za prikazane okoliščine: obe strani odštejeta iste dejanske odhodke in iste prispevke, ne upoštevata pa olajšav, ki jih navadni s.p. lahko uveljavlja poleg splošne (glej spodaj) — te lahko pri nizkih razlikah spremenijo, kateri režim je ugodnejši. Kalkulator modelira polni s.p. (neprekinjeno zavarovan kot samozaposlen) z najnižjo zavarovalno osnovo; če plačujete iz višje osnove ali ste popoldanski s.p., so prispevki drugačni. Pri navadnem s.p. upoštevamo le splošno olajšavo, ne pa olajšave za vzdrževane družinske člane, posebne osebne olajšave, olajšave za mlade, investicijske olajšave ali olajšave za zaposlovanje, ki lahko občutno znižajo dohodnino. Začetniki imajo prvi dve leti pravico do delne oprostitve prispevkov (50 % oziroma 30 %), česar model ne zajame. Pri normirancu so v primerjavi s prejšnjimi leti spremenjeni prag priznanih normiranih odhodkov (60.000 €) in vstopni prag (120.000 €). Kalkulator prav tako ne obravnava praga za vstop v sistem DDV (60.000 € obdavčljivega prometa) niti razporeditve med medletne akontacije dohodnine. Pri navadnem s.p. lahko na končni rezultat vplivajo tudi drugi obdavčljivi dohodki gospodinjstva, saj se dohodnina odmeri od skupne letne osnove. Za zavezujoč izračun vedno velja odmerna odločba FURS.
Stopnje in razredi
Stopnje, pragovi in olajšave, veljavni za s.p. v letu 2026.
| Postavka | Osnova / prag | Stopnja oz. znesek |
|---|---|---|
| Normirani odhodki (do 60.000 € prihodkov) | Prihodki do 60.000 € | 80 % |
| Normirani odhodki (nad 60.000 € prihodkov) | Presežek nad 60.000 € | 0 % |
| Dokončni davek normiranca — 1. razred | Davčna osnova do 72.000 € | 20 % |
| Dokončni davek normiranca — 2. razred | Davčna osnova nad 72.000 € | 35 % |
| Vstopni prag prihodkov za normiranca | Prihodki | 120.000 € |
| Dohodnina — 1. razred | Do 9.721,43 € | 16 % |
| Dohodnina — 2. razred | 9.721,43 € – 28.592,44 € | 26 % |
| Dohodnina — 3. razred | 28.592,44 € – 57.184,88 € | 33 % |
| Dohodnina — 4. razred | 57.184,88 € – 82.346,23 € | 39 % |
| Dohodnina — 5. razred | Nad 82.346,23 € | 50 % |
| Splošna olajšava (osnovna) | Letno | 5.551,93 € |
| Najnižja mesečna osnova za prispevke | 60 % PP 2025 | 1.521,62 € |
| Skupna stopnja prispevkov | Mesečna osnova | 40,2 % |
| Fiksni zdravstveni prispevek | Mesečno | 39,36 € |
Viri in pravna podlaga
| Vir | Kaj zajema | Zadnja preveritev |
|---|---|---|
| FURS — Dohodnina in dohodek iz dejavnosti | Ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, davek od dohodka iz dejavnosti in dohodninska lestvica | |
| FURS — Prispevki za socialno varnost | Zavarovalna osnova, stopnje prispevkov samozaposlenih in najnižja ter najvišja osnova | |
| PISRS — Zakon o dohodnini (ZDoh-2) | 56. člen (prispevki kot odhodek), 59. člen (normirani odhodki), 111. člen (splošna olajšava, 4. odstavek: preizkus dohodka pred prispevki) | |
| Uradni list RS | Objava sprememb davčne zakonodaje in usklajenih zneskov olajšav za leto 2026 | |
| SPOT — Slovenska poslovna točka | Registracija in poslovanje s.p. ter razlaga davčnih režimov za samozaposlene |
Dnevnik sprememb
- — Vključena nova shema normirancev 2026: 80 % normiranih odhodkov do 60.000 €, dokončni davek 20 % / 35 % in zvišan vstopni prag 120.000 €.
- — Dodani razdelki kako se izračuna, primer izračuna po korakih, tabela stopenj in tabela uradnih virov; razširjena razlaga razlik med režimoma.
- — Popravek po reviziji (P1-SL-1): ostanek normiranca zdaj odšteje tudi dejanske odhodke, tako da sta oba režima primerjana na enaki osnovi (prej je bila razlika pri privzetih vrednostih prikazana kot 17.653,08 € namesto 2.653,08 €, pri visokih odhodkih pa je bil napačno izbran ugodnejši režim). Preizkus dohodka za dodatno splošno olajšavo pri navadnem s.p. zdaj uporablja dobiček pred prispevki (ZDoh-2 111/4). Oznake vrstic preimenovane iz „neto“ v „ostanek“.
Pogosta vprašanja
Kaj se za normirance spremeni v letu 2026?
Z novo shemo (sprejeto 11. 11. 2025, velja od 1. 1. 2026) se za polni s.p. prizna 80 % normiranih odhodkov le do 60.000 € prihodkov, na del prihodkov nad 60.000 € pa 0 %. Dokončni davek ni več enotnih 20 %, temveč je progresiven: 20 % do 72.000 € davčne osnove in 35 % nad njo. Vstopni prag prihodkov za normiranca je zvišan s 60.000 € na 120.000 €.
Kateri režim je ugodnejši — normiranec ali navadni s.p.?
Odvisno od dejanskih odhodkov in olajšav. Normiranec ima nižjo obremenitev, kadar so dejanski odhodki nižji od priznanih normiranih odhodkov (80 % prihodkov do 60.000 €), saj plača davek le od 20 % prihodkov. Navadni s.p. se izplača, ko so dejanski odhodki visoki, saj se obdavči le dejanski dobiček, prispevki pa znižajo davčno osnovo. Pomembno: dejanske stroške plačate v obeh režimih, zato kalkulator oba režima primerja po ostanku po davku, prispevkih in dejanskih odhodkih — pri privzetih vrednostih je razlika 2.653,08 € v korist normiranca, ne 17.653,08 €, kot je kalkulator napačno prikazoval pred 5. 9. 2026. Če je razlika majhna, lahko olajšave za vzdrževane družinske člane ali investicije, ki jih dobi le navadni s.p., obrnejo izid.
Ali prispevki za socialno varnost znižajo davek pri normirancu?
Ne. Pri normirancu so prispevki ločen strošek in NE znižajo davčne osnove — dokončni cedularni davek se obračuna le od prihodkov minus normirani odhodki. To je ključna razlika v primerjavi z navadnim s.p., kjer so prispevki davčno priznan odhodek in znižajo dobiček ter s tem dohodnino.
Koliko znašajo prispevki za s.p. v letu 2026?
Najnižja zavarovalna osnova za polni s.p. v letu 2026 znaša 1.521,62 € mesečno (60 % povprečne bruto plače 2025, ki je 2.536,03 €). Skupna stopnja prispevkov je 40,2 %, dodaten je fiksni zdravstveni prispevek 39,36 € mesečno. Minimalni mesečni prispevek tako znaša približno 651,05 € (od marca 2026), kar je okoli 7.812,61 € letno. Če plačujete iz višje osnove, vnesite svojo osnovo v kalkulator.
Kako se obračuna davek 35 % pri normirancu?
Dokončni davek normiranca je progresiven: 20 % se obračuna na del davčne osnove do 72.000 €, 35 % pa na del nad 72.000 €. Davčna osnova je prihodki minus normirani odhodki. Ker se 80 % normiranih odhodkov prizna le do 60.000 € prihodkov, davčna osnova doseže 72.000 € šele pri zelo visokih prihodkih (nad 120.000 €), tako da večina normirancev ostaja v 20-odstotnem razredu.
Je rezultat kalkulatorja zavezujoč?
Ne. Gre za informativni izračun za orientacijo. Kalkulator modelira polni s.p. (neprekinjeno zavarovan kot samozaposlen), upošteva splošno olajšavo za navadni s.p., ne pa olajšave za vzdrževane člane, investicijske olajšave, olajšave za mlade ali delne oprostitve prispevkov za začetnike. Prav tako ne obravnava praga za DDV (60.000 €). Zavezujoča je odmera FURS. Kadar je razlika v ostanku med režimoma majhna, olajšave, ki jih model ne zajame, lahko spremenijo izid. To ni davčni nasvet.