Kako se izračuna odpravnina ob odpovedi pogodbe v Sloveniji v letu 2026?
Odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti je urejena v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Osnova za izračun je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Pravica do odpravnine po tem členu nastane, če je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto. Višina je odvisna od dopolnjene delovne dobe pri istem delodajalcu: delavcu pripada 1/5 osnove za vsako leto dela, če je bil zaposlen več kot eno leto do deset let; 1/4 osnove za vsako leto, če je bil zaposlen več kot deset let do dvajset let; ter 1/3 osnove za vsako leto, če je bil zaposlen več kot dvajset let. Faktor (delež) se določi po celotni dobi in se uporabi enotno za vsa leta, brez stopničastega seštevanja po razredih. Skupna odpravnina ne sme presegati desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba dejavnosti določa drugače. Po davčni plati se odpravnina ne všteva v davčno osnovo (oproščena dohodnine in prispevkov) do desetkratnika povprečne mesečne plače zaposlenih v RS; presežek nad tem pragom se obdavči kot plača. Primer: delavec s povprečno mesečno plačo 2.000 EUR in 15 dopolnjenimi leti zaposlitve. Petnajst let spada v razred nad deset do dvajset let, zato je faktor 1/4 (0,25) na leto. Odpravnina = 0,25 × 15 × 2.000 EUR = 7.500 EUR. Zgornja omejitev 10 × osnova znaša 20.000 EUR, zato cap ne velja in odpravnina ostane 7.500 EUR. Davčni prag oprostitve = 10 × 2.572,07 EUR (povprečna bruto plača RS, SURS oktober 2025) = 25.720,70 EUR; ker je 7.500 EUR pod pragom, je celotna odpravnina davčno oproščena. Kalkulator modelira zakonski minimum po 108. členu ZDR-1 in ne zajema odpravnine ob upokojitvi, ob izteku pogodbe za določen čas (79. člen ZDR-1) ali ugodnejših deležev iz kolektivnih pogodb.
Uradni vir: FURS · Podatki posodobljeni: 2026-06-02